Zdaj govori režiser, slikar in filozof

»Nam pomembni ljudje si zaslužijo razstave.«

»Preprosta življenja naj odživijo še eno verzijo. Brskam po tetkinih predalih. Nogavice, razglednice, klobuki. To je življenje za razstavo. Instalacija neke usode.«

»Spomeniki po svetu padajo. Čas je za drugačna obeležja še tako preprostih življenj, ki so pogosto pozabljena v velikih zgodbah. Zato je razstava oltar moji osebni, a sicer širši javnosti neznani junakinji.«

»Najlepše ljubezenske pesmi so bile posvečene osebam, ki nam drugim ne pomenijo kaj dosti, pa nas vseeno nagovarjajo. Kdo je Prešernova Julija, kdo Dantejeva Beatrice? Umetnost je vselej subjektivna, osebna izpoved.«